Še v šolskih letih sem imela fanta, ki je rad nosil zlate zapestnice. Bila sva na koncertu, kjer je bilo res ogromno ljudi. v taki gneči sva se dosti držala za roke, da sva se lažje pribila skozi množico ljudi, saj sva oba želela priti čim bližje odra.

Spomnim se, da je imel zlato zapestnico, ki mu jo je podarila mama, za rojstni dan. A naslednji dan, je že ni imel več gor. Ko sva bila pri njemu, na družinskem kosilu, je njegova mati opazila, da nima več zlate zapestnice in bila je kar malo razočarana, vendar pa ji ni upal povedati, da jo je izgubil. Tako se je izgovorl, da jo je pozabil pri meni doma. Sama pa sem se počutila krivo, saj sem ga velikokrat primila tudi za zapestje, zaradi takšne gužve na koncertu. Tako sem se odločila, da bom za najino obletnico, mu kupila novo zapestnico. Ker še nisem imela redne službe, sem si dajala denar na stran iz svoje štipendije. Ko sem izbrala dovolj, sem se odpravila v zlatarno, kjer so imeli zlate zapestnice malo morje.

Res sem se težko odločila, katero bi izbrala, saj je bilo izbira kar na pretek. Na koncu pa sem se le odločila, za takšno preprosto, ki je bila zelo podobna takšni, ki jo je že imel, ampak z možnostjo graviranja. Saj je ta zapestnica imela med rinkicami zlato ploščico, kjer pa sem si zamislila, da bi lahko vgravirala najini začetnici, na sredini pa srce. Ker graviranje na nakit za izbrano zlatarno sploh ni bil problem, sem naročila, in naslednji dan šla iskat. Vse se je lepo časovno izteklo in tako sem lahko podarila darilo na točni dan najine obletnice.

Fant je bil darila zelo vesel in bil je zelo presenečen, da sem se spomnila na zlate zapestnice, ki so mu bile zelo všeč.…